Na osnovi 1. in 4. člena Zakona o društvih (Ur. List RS, št. 61/06) je občni zbor Turističnega društva Šentilj pri Velenju, dne 30. 10. 2008 sprejel naslednji:

    STATUT
    TURISTIČNEGA DRUŠTVA ŠENTILJ PRI VELENJU

    I. SPLOŠNE DOLOČBE

    1. člen

    Turistično društvo Šentilj pri Velenju je prostovoljno in samostojno združevanje fizičnih oseb, ki se združujejo z namenom in ciljem pospeševati turizem v vseh njegovih pojavnih oblikah v skladu z določbami zakona o društvih.

    2. člen

    Člani društva so pri svojem delu samostojni, upoštevati morajo odločitve in sklepe organov društva.

    3. člen

    Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Društvo nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Sedež društva je Arnače 1, 3320 Velenje.

    4. člen

    Turistično društvo ima svoj zaščitni znak in žig.

    Žig društva je ovalne oblike, velik je 3,5 cm. V sredini je znak, pod njim je napis

    TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTILJ pri VELENJU

    Znak simbolizira grad Švarcenstein, vinsko cesto in vinogradništvo.

    5. člen

    Turistično društvo se lahko povezuje v občinsko in medobčinsko turistično zvezo ter v Turistično zvezo Slovenije, kot tudi v druge organizacije in zveze, ki delujejo na področju turizma.

    6. člen

    Delo društva in njegovih organov je javno, kar je zagotovljeno:

    • – s tem, da so seje organov društva odprte,
    • – da so na seje društvenih organov vabljeni novinarji,
    • – z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc,
    • – s pošiljanjem vabil članom društva,
    • – da so zapisniki vseh organov društva dostopni vsem članom društva.

    Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij je odgovoren predsednik društva.

    II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

    7. člen

    Temeljni nepridobitni nameni in cilji društva so:

    • – koordinira dejavnosti, ki so skupnega pomena za razvoj in pospeševanje turizma v kraju,
    • – sodeluje s sosednjimi turističnimi društvi in zvezami,
    • – sodeluje pri turistični vzgoji in izobraževanju mladih,
    • – organizira in sodeluje pri turističnih, kulturnih, zabavnih in drugih prireditvah in manifestacijah,
    • – usmerja, organizira in vodi akcije tekmovanj krajanov v urejenosti kmetij, zunanjosti bivalnih okolij in stanovanjskih enot,
    • – daje pobude za razvijanje, oblikovanje in poenotenje turističnih obeležij,
    • – vzpodbuja usklajeno izdajanje vzgojne, strokovne turistične in ostale literature ter edicij turistično propagandnega značaja,
    • – opravlja javna pooblastila in koncesije s področja turizma,
    • – skrbi za varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine ter ljudskih običajev,
    • – daje pobude in sodeluje pri obnovi in ohranjanju naravne in kulturne dediščine,
    • – zbira ljudsko blago, ljudske pesmi domačega kraja in bližnjega okolja, jih opeva in predstavlja na javnih prireditvah,
    • – organizira strokovna srečanja in ekskurzije za izboljšanje turistične ponudbe doma,
    • – sodeluje na sejmih, ki jih organizirajo zveze ali društva in je tudi samo organizator sejmov v kraju.

    8. člen

    Društvo opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost je povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, kot je razvidno iz statuta.

    Pridobitne dejavnosti društva so:

    • – opravlja vodniške dejavnosti,
    • – vodi, podpira in omogoča turistično založniško dejavnost,
    • – pripravlja gradiva za založniške storitve,
    • – organizira prireditve
    • – spominki
    • – gostinska dejavnost na prireditvah
    • – sejemska dejavnost

    Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora uporabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določenih v tem aktu.

    III. ČLANSTVO

    9. člen

    Član turističnega društva je občan, ki podpiše pristopno izjavo, sprejme pravila statuta in plača članarino.

    Član društva lahko postane tudi tuja fizična oseba.

    10. člen

    Mladoletniki do dopolnjenega 15. leta starosti so tudi lahko člani društva z enakimi pravicami, kot ostali člani, le da ne morejo biti voljeni v organe društva in ne morejo prevzemati nikakršnih materialnih obveznosti. Mladoletni člani so lahko v okviru društva organizirani v sekcijah podmladka.

    Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

    Društvo ima redne in častne člane.

    11. člen

    Naziv častnega člana društva lahko dobi član ali nečlan, ki je s svojim delovanjem veliko pripomogel k razvoju društva.

    Naziv »častni član« podeljuje občni zbor na predlog članov ali organov društva.

    12. člen

    Pravice članov društva so

    • – -da volijo in so voljeni v organe društva,
    • – -da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
    • – -da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti društva,
    • – -da so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem
    • – -da od organov društva dobijo pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem nalog društva.

    13. člen

    Dolžnosti članov društva so:

    • – -da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov,
    • – -da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
    • – -da redno plačujejo članarino v višini, ki jo določa občni zbor društva,
    • – -da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
    • – -da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše člane društva,
    • – -da varujejo ugled društva.

    14. člen

    Članstvo v društvu preneha:

    • – z izstopom,
    • – s črtanjem
    • – z izključitvijo na podlagi odločbe disciplinskega razsodišča,
    • – s smrtjo.

    15. člen

    Društvo ima lahko sponzorje in donatorje. To so lahko fizične ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo.

    Sponzorji ali donatorji lahko sodelujejo in razpravljajo na občnem zboru, nimajo pa pravice odločanja.

    16. člen

    Pravice in dolžnosti članov organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnosti, ki jih član društva pokaže pri svojem delu, mu lahko upravni odbor društva prizna ustrezno nagrado.

    17. člen

    Član izstopi iz društva prostovoljno, kadar poda organom društva pisno izjavo o izstopu.

    18. člen

    Člana društva črta iz seznama članstva upravni odbor, če ta kljub opominu ne plača članarine v tekočem letu.

    19. člen

    Član se izključi iz društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, naštete v 12. in 13. členu tega statuta, če zavestno ravna proti interesom društva ali če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja.

    20. člen

    O izključitvi iz članstva društva sklepa disciplinsko razsodišče, ki pisno obvesti člana o izključitvi. Obvestilo mora biti obrazloženo. Zoper sklep disciplinske komisije je možna pritožba na občni zbor društva kot drugostopenjski organ.

    IV. ORGANI DRUŠTVA

    21. člen

    Organi društva so:

    • – občni zbor društva
    • – upravni odbor
    • – nadzorni odbor
    • – disciplinsko razsodišče

    Občni zbor

    22. člen

    Občni zbor je najvišji organ društva in voli druge njegove organe. Sestavljajo ga vsi člani društva. Sejo občnega zbora začne predsednik, v potrditev predlaga delovna telesa in po potrditvi vodenje nadaljuje delovni predsednik zbora.

    23. člen

    Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje upravni odbor vsako leto. Vabilo s predlaganim dnevnim redom morajo prejeti vsi člani društva najmanj 7 dni pred predlaganim datumom zasedanja občnega zbora. Občni zbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Če občni zbor ni sklepčen, se zasedanje odloži za 15 minut. Po preteku tega časa je občni zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj 10 članov. Za sprejem posameznega sklepa zbora zadostuje večina vseh navzočih članov društva.

    Občni zbor začne predsednik društva oziroma predlagatelj in predlaga delovna telesa ter zapisnikarja:

    • – delovnega predsednika občnega zbora,
    • – 2 člana,
    • – 2 overitelja zapisnika,
    • – 3 člansko verifikacijsko komisijo

    Izredni občni zbor društva se skliče, kadar to zahteva delovanje društva in sklepa le o zadevi, zaradi katere je bil sklican. Izredni občni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora društva, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/5 članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor v roku 45 dni po dani zahtevi. Če upravni odbor izrednega občnega zbora ne skliče v določenem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali.

    Naloge občnega zbora so:

    • – sklepa o dnevnem redu skupščine,
    • – sprejema, dopolnjuje in spreminja statut društva in njegove druge akte,
    • – sprejema poročila posameznih organov društva,
    • – sprejema program dela društva,
    • – sprejema finančni plan in zaključni račun,
    • – kupuje in prodaja nepremičnine in premičnine večje vrednosti nad 1500 EUR
    • – voli in razrešuje predsednika društva in podpredsednika društva , ki je hkrati predsednik in podpredsednik upravnega odbora,
    • – voli in razrešuje člane UO, nadzornega odbora, disciplinskega razsodišča,
    • – razpravlja o delu in poročilih upravnega in nadzornega odbora, disciplinskega razsodišča,
    • – voli predstavnike društva za razna področna združenja in zveze,
    • – odloča o pritožbah članov društva zoper sklepe upravnega odbora in disc. razsodišča,
    • – odloča o izključitvi člana iz društva,
    • – odloča o vključevanju društva v zvezo društev in druge organizacije,
    • – odloča o vseh drugih zadevah po predlogu upravnega odbora in nadzornega odbora ter navzočih članov. O slednjem po tem, ko dobi mnenje upravnega odbora,
    • – sklepa o prenehanju društva.

    Upravni odbor

    24. člen

    Upravni odbor društva je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sprejetih sklepih na občnem zboru.

    Upravni odbor je za svoje delo odgovoren občnemu zboru.

    Upravni odbor sestavljajo: predsednik in nqajmanj 5 članov, izvoljen je za 4 leta. Upravni odbor imenuje tajnika in blagajnika. Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa 4 krat letno.

    Mandatna doba članov UO je 4 leta.

    25. člen

    Naloge upravnega odbora so:

    • – sklicuje občni zbor društva in zanj pripravi poročila,
    • – skrbi za izvrševanje programa društva,
    • – pripravlja predloge aktov društva,
    • – pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa,
    • – skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
    • – upravlja s premoženjem društva,
    • – kupuje in prodaja nepremičnine in premičnine manjše vrednosti,
    • – ustanavlja stalne ali začasne sekcije in druga delovna telesa,
    • – imenuje tajnika društva,
    • – odloča o opravljanju pridobitne dejavnosti društva,
    • – odloča o vseh drugih društvenih zadevah v okviru določil teh pravil.

    Sekcije se lahko ustanovijo na pobudo posameznega člana in na posameznem področju. Sekcije so metoda dela društva. Organizirane so po interesnem principu. Niso pravne osebe in morajo delati po statutu društva. Za svoje delo so odgovorne upravnemu odboru.

    26. člen

    Upravni odbor veljavno sklepa, če so na sejo vabljeni vsi člani UO in je prisotna najmanj polovica članov.

    Sklepi so potrjeni z navadno večino. UO sklicuje predsednik UO. Na zahtevo najmanj 1/5 članov je predsednik dolžan sklicati UO v roku 8 dni po prejemu zahtevka za sklic.

    O sklepih UO se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik društva. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji UO.

    Predsednik društva

    27. člen

    Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo. Voli ga občni zbor za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO društva.

    V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik društva.

    Predsednik je odgovoren za delovanje društva po tem statutu in pravnem redu v Republiki Sloveniji.

    Predsednik zastopa društvo v vseh institucijah in zvezah, kjer je društvo zaradi svojih interesov vključeno.

    Opravlja naloge društva, ki mu jih na osnovi teh pravil poveri občni zbor in UO. Kot predsednik UO sklicuje seje tega organa, pripravlja dnevne rede in vodi njegovo delo. Do izvolitve delovnih teles občnega zbora vodi tudi le tega. Po potrebi lahko UO predlaga tudi posebne strokovne službe za pomoč pri izvedbi določenih nalog.

    Tajnik društva

    28. člen

    Tajnik društva opravlja strokovno, tehnično in administrativno delo ter koordinira med organi društva. Imenujejo ga člani UO za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru in UO društva. V primeru odsotnosti predsednika in podpredsednika ju nadomešča .

    Blagajnik društva

    29. člen

    Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z veljavno zakonodajo o finančno-materialnem poslovanju v R Sloveniji. Imenuje ga UO za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Podpisniki računov so predsednik, podpredsednik in tajnik, ki so v tem primeru odgovorne osebe.

    Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno-materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Za svoje delo je odgovoren UO in občnemu zboru društva.

    Nadzorni odbor

    30. člen

    Nadzorni odbor sestavljajo trije člani društva z mandatom 4 leta in možnostjo ponovne izvolitve na občnem zboru. Izmed sebe izvolijo predsednika. Nadzorni odbor nadzira finančno-materialno poslovanje z uporabo ustreznih revizijskih oziroma računovodskih standardov.

    Nadzorni odbor je sklepčen le v primeru prisotnosti vseh treh izvoljenih članov. Sklepe sprejema z večino glasov.. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru društva.

    Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, imajo pa pravico udeleževanja na njihovih sejah, vendar so brez pravice odločanja. Če med mandatno dobo ugotovi nepravilnosti, lahko nadzorni odbor zahteva sklic seje upravnega odbora ali sklic izrednega občnega zbora. Tak predlog mora biti obrazložen in mora vsebovati tudi predlog dnevnega reda seje. Nadzorni odbor posluje na sejah in o svojih ugotovitvah in sklepih vodi zapisnik, katerega predloži v vednost upravnemu odboru društva.

    Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora, nadzira materialno, finančno in izvršno administrativno poslovanje društva. Pregled poslovanja lahko opravi vsak čas, obvezno pa ga mora opraviti enkrat letno ob zaključnem računu in o tem poročati občnemu zboru.

    Letno poročilo sprejme občni zbor društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka 26. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06).

    Disciplinsko razsodišče

    31. člen

    Disciplinsko razsodišče odloča o vseh sporih, ki nastajajo zaradi odnosov v društvu in med posameznimi člani društva.

    Disciplinsko razsodišče sestavljajo 3 člani društva, izvoljeni na občnem zboru društva za dobo 4 let. Izmed sebe izvolijo predsednika. Disciplinsko razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu z disciplinskim pravilnikom. Za svoje delo je disciplinsko razsodišče odgovorno občnemu zboru društva. Disciplinsko razsodišče je sklepčno, če so prisotni vsi člani in sprejema veljavne sklepe z večino glasov prisotnih.

    Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinsko razsodišče, so naslednje:

    • – kršitve določb statuta,
    • – nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
    • – ne izvrševanje sklepov organov društva,
    • – dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

    Razsodišče izreka naslednje ukrepe:

    • – opomin,
    • – opomin pred izključitvijo,
    • – izključitev.

    Zoper sklep razsodišča se lahko stranka v sporu pritoži na občni zbor društva. Sklep zbora društva je dokončen.

    V. MATERIALNO-FINANČNO POSLOVANJE

    32. člen

    Prihodki društva so:

    • – članarina
    • – dotacije in sponzorstva fizičnih in pravnih oseb
    • – prihodki iz naslova dejavnosti društva
    • – sredstva pridobljena iz javnih razpisov
    • – sredstva iz proračuna MO Velenje
    • – darila
    • – prihodki pridobitne dejavnosti društva
    • – drugi prihodki

    Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za nepridobitne dejavnosti, za katere je registrirano. Vsaka oblika delitve premoženja med člani je nična.

    33. člen

    Materialno-finančno poslovanje društva mora biti urejeno v skladu z računovodskimi standardi, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi. Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega in materialnega poslovanja.

    34. člen

    Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa, odprtega pri banki.

    Finančno poslovanje vodi blagajnik po pravilniku o materialno finančnem poslovanju.

    35. člen

    Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik, v odsotnosti lahko tudi podpredsednik in tajnik.

    Izdatke, ki so potrebni za poslovanje društva, se planira v planu prihodkov in stroškov društva.

    Dohodki in izdatki društva se za vsako leto določijo s finančnim načrtom društva.

    36. člen

    Premoženje društva tvorijo premičnine in nepremičnine ter finančna sredstva, ki so last društva in so kot taka zapisana v ustreznih javnih listinah in društveni inventurni knjigi.

    VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

    37. člen

    Društvo preneha z delovanjem:

    • – s sklepom občnega zbora društva z dvotretjinsko večino navzočih glasovalcev,
    • – s pripojitvijo k drugemu društvu
    • – s spojitvijo z drugimi društvi,
    • – s stečajem
    • – z odločbo pristojnega državnega organa

    38. člen

    Ob prenehanju delovanja društva preidejo vsa sredstva društva po odbitku obveznosti na občinsko ali področno turistično zvezo, če pa te niso organizirane, pa Turistično zvezo Slovenije. Proračunska sredstva se vrnejo v proračun.

    39. člen

    V skladu s tem statutom ima društvo še naslednje splošne akte: disciplinski pravilnik in pravila o materialno finančnem poslovanju.

    Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.

    Društvo, oziroma posamezne sekcije lahko imajo tudi druge splošne akte.

    VII. KONČNE DOLOČBE

    40. člen

    Za vse, kar v teh pravilih ni določeno, se neposredno uporabljajo določila Zakona o društvih ter drugi veljavni predpisi R Slovenije.

    Predsednik TD Šentilj pri Velenju

    Leopoldina Čas