Ložnica
LOČAN - JEVŠEK
V Ložnici 23 stojijo tri poslopja, ki nosijo letnico 1800. Domačijo, ki je bila v izredno slabem stanju, je leta 1999 sedanji lastnik podedoval po materi Kopitar Mariji. Ker bi ji rad vrnil njen lep izgled, ki ga je imela pred davnimi leti, jo s pomočjo sina počasi obnavlja.


Tekst: M. Laubenstein
Slike: M. Laubenstein
VRANJEK - UNŽER
V Ložnici 17 stoji hiša že od davnega leta 1826. Leta 1940 jo je kupil Vranjekov Rudolf s svojo ženo Terezijo in jo leta 1975 obnovil. Poleg hiše stoji hlev, ki so ga prvotno zgradili leta 1865, kar je razvidno iz vklesane letnice na kamnitem koritu. Obnovljen je bil leta 1945. Družina Vranjek si je v vseh teh letih pridelala dobro ime kot uspešna domačija.


Tekst: M. Laubenstein
Slike: Vranjek Jožefa
PUNGARTNIK - VRAJEK
Hiša iz leta 1750 je vpisana v zemljiško knjigo na naslovu Ložnica 12. Na podpornem tramu v hiši je napisana letnica 1832, ko so hišo obnovili.


Na veliki kmetiji so se že od vsega začetka ukvarjali s kmetijstvom in živinorejo. V hlevu so imeli dolga leta svinje, krave in konje, danes samo še krave. Kmetija se je z leti zmanjšala, ker je vsak otrok dobil v dar kos zemlje, kjer so si zgradili svoje domove. Eden od sinov je prevzel tudi vzrejo konjev.
Na njihovem zemljišču je bil tudi rudnik boksita. Dovozna cesta in vhod v rudnik je bil iz njihovega zemljišča vse do leta 1956, ko so rudnik zaprli. Na začetku so se na kmetiji preživljali izključno s kmetijstvom, danes pa hodi gospodar v službo in se na domačiji vzporedno ukvarja z ekološkim kmetovanjem.


Tekst: M. Laubenstein
Slike: Roman Pungartnik
STRAHOVNIK - MAVHI
Leta 1951 je družina Strahovnik kupila več kot 100 let staro domačijo v Ložnici 20. Prej se je menjalo veliko lastnikov, zato je bila potrebna prenova, da so lahko v njej prebivali.
2003 so naredili drugo obnovo, ki je bila od prvotne hiše dograjena in nadgrajena.
Tekst in slika M. Laubenstein

ROTOVNIK - RAVLEN

Leta 1750 je bila zgrajena domačija v Ložnici št. 2.
Okoli leta 1900 so jo prvič obnovili in leta 1934 v drugo, ko je hiša dobila stopnice in vhod z zunanje strani, kar je razvidno na portalu hiše. Pred tem je bil namreč vhod s stopnicami iz kleti hiše. Rotovniki se od vsega začetka ukvarjajo s kmetijstvom in tako kot večina kmetij iz tega kraja. Takrat, ko je bil v Šentilju hmelj so ga tudi oni pridelovali.
Tekst in slika: M. Laubenstein
SREDENŠEK - OŽIL


V Ložnici 3 so doma glasbeno nadarjeni člani družine Sredenšek in to že pet generacij.
Eden od članov družine iz druge generacije je bil od leta 1890 do 2. svetovne vojne organist v cerkvi sv. Tilna.
Družina je na začetku živela v Ravlenovi hiši, ki so jo leta 1919 prodali in nato živeli v vinski kleti do leta 1982, ko so klet do temeljev podrli in na istem mestu zgradili večjo in modernejšo hišo.
Klet je bila obkrožena z veliko vinogradi, ki pa so kasneje nehali obdelovati in del le teh tudi prodali.
Tekst in slika: M. Laubenstein
UŠEN - SREDENŠEK

Domačija družine Ušen – Sredenšek v Ložnici 24 je bila zgrajena leta 1880. Obnovljena je bila l. 1988 in je že na daleč prepoznavna po čudoviti freski na stranskem zidu hiše, ki jo je ustvaril Peter Bizjak iz Polzele.
Ušeni so se od vsega začetka ukvarjali s hmeljarstvom in živinorejo. Hmelj so nehali pridelovati šele leta 1992.
Stari gospodar Ušen pa je poleg dela na kmetiji opravljal še poklic sodarja – bogner in je popravljal kmetom sode in kolesa za vozove.
Kmetija je s svojim gostolubjem znana vsem udeležencem prireditve » Praznik salam » v Šentilju, saj sodelujejo že od samega začetka.
Tekst in slika: M. Laubenstein


GLINŠEK - SOTLER

Domačija Sotler leži na desnem bregu potoka Ložnica v istoimenskem zaselku. Osnovna dejavnost na domačiji je kmetijstvo, torej lahko rečemo da je tudi kmetija ali pa tudi kmečka domačija. V nekaterih zgodovinskih virih je domačija omenjena tudi kot Satler pa tudi kot Zotler. Izvor imena ni poznan, saj v starih zapisih o premoženjskem stanju tako imenovanih domačih imen niso vpisovali. Po podatkih ki jih je v knjigo »Šentilj in Šentiljčani« prispeval zgodovinar Jože Hudales pa so v velenjskem urbarju v letu 1598 v Ložnici poleg drugih navedeni domačiji Satler in Hriberšek.
Priimek Glinšek na tej domačiji obstoja od leta 1881, prej pa so se pisali Hriberšek. V prejšnjem rodu je bilo vzgojenih 12 otrok. Danes na naši domačiji žive tri generacije. Bi pa ob aktualnih razpravah o tako imenovanih ledinskih imenih dodal naslednje. Ledinsko ime pomeni staro ime za neko zemljiško enoto, po današnje parcelo, da so jih ločili med seboj. Kar je pri tem pomembno je predvsem to da so ta ledinska imena bila podana od tam živečih ljudi. Brez ljudi ne bi bilo ledinskih imen.
Kot večina drugi kmetij je bila tudi naša kmetija samooskrbnega tipa. To se je kazalo v pridelovanju skoraj vseh za življenje potrebnih stvari. Prodajalo se je malo, saj je bil trg z kmetijskimi proizvodi slabo razvit. Šele proti koncu dvajsetega stoletja je prišlo do specijalizacije. Danes je kmetija usmerjena v proizvodnjo mleka. Imamo pa tudi nekaj gozda. Razpored poslopij je v tako imenovani gruči, položaj pa je odvisen od namena posameznega poslopja in glede na reliefne možnosti.
Žal je iz preteklosti ostalo zelo malo slikovnega gradiva o objektih na domačiji. Očitno so bili ljudje tudi v preteklosti dovolj podjetni, da so sproti obnavljali objekte potrebne za življenje. Danes so vsi objekti na domačiji obnovljeni, razen kletnega dela pri gospodarskem poslopju (zidanici) ob vinogradu. Da si gledalec vsaj malo predstavlja kako je hiša izgledala nekoč ,prilagam veren posnetek iz takratnih let. Na podboju glavnih vratih hiše je bila vrezana letnica 1834, zato lahko domnevamo da je bila takrat zgrajena ali temeljito obnovljena. Po velikosti in razporedu prostorov je bila to značilna osrednje slovenska hiša. Vsebovala je vežo, v nadaljevanju črno kuhinjo, iz veže desno »hiša« danes bi rekli dnevna soba, v nadaljevanju pa kamra. Iz veže levo je bila še ena soba imenovali so jo »hešca« ali mala hiša. Iz kuhinje levo je bil še manjši večnamenski prostor. V času okrog leta 1910 se je obok v črni kuhinji zrušil, na kar so prostor obnovili kot belo kuhinjo. Ko smo v devetdesetih letih želeli bivalne prostore izboljšati-posodobiti se je pokazalo da tega objekta zaradi visokih stroškov ni smotrno obnavljati, odločili smo se za novogradnjo.
Ivan Glinšek 8.2.2021

slike last Glinšek Ivan
KUHAR - CVIKL

Domačija v Ložnici št.15 je bila zgrajena leta 1842 in stoji ob povezovalni cesti med Velenjem in Polzelo.
V hiši je bila gostilna, kjer so se radi ustavljali vozniki s konji, da se oboji okrepčajo in spočijejo za nadaljno pot.
Kasneje se je domačija preusmerila v kmetijstvo in živinorejo s pridelavo mleko. Danes stoji pri njih tudi moderni mlekomat, kjer lahko vsak dan kupite sveže mleko.
