Arnače
BRODNIK - ADAM
V Arnačah 29 je bila domačija Adam. Ta domačija je bila leta 1986 prodana Brodnikovim, ki so se morali izseliti iz Družmirja, zaradi ugrezanja tal, posledica rudarjenja. Leta 1998 so potomci Adamov hišo prestavili na novo lokacijo. Brodnikovi pa zgradili leta 2000 novo hišo.
Tekst in slika: M.Laubenstein
TRATNIK - FALENT
Tratnikov Valentin je bil rejenec pri Tajnškovih. Ko je odrasel se je preselil v njihovo klet in delal v vinogradu, ki je bil za kletjo. Po smrti Tajnška so njegovi dediči njemu prodali to klet in pripadajočo zemljo v Arnačah 13. Sin Drago je leta 2003 zgradil novo hišo.
Tekst in slika: M.Laubenstein
CESTNIK - ŠLOSAR
V Arnačah 19 so bili leta 1673 doma Šlosarjevi., kar je vidno v krstni knjigi.
Po pripovedovanju Cestnik Maksa in Ivanke, je hišo najel Ivankin dedek ki pa sta jo leta 1962 kupila Maks in Ivanka.
Ivankin oče je bil cestar, in ker je občasno popravljal tudi čevlje, so ljudje radi rekli, da je tu pri Šuštarju.
Prvotna hiša je bila majhna in lesena, zato sta leta 1962 Maks in Ivanka na istem mestu zgradila novo.
Tekst in slika: M.Laubenstein
BLAŽEJ - VRBENET
Domačija Vrbenet Blažej je že omenjena leta 1678, pri krstu kot boter. Ta hiša, ki sedaj stoji na starih temeljih je bila zgrajena leta 1980. Sedaj tu živijo drugi ljudje.
Tekst in slika: M.Laubenstein
VIHER - OBRZET
V Arnačah 29 je domačija Viher. Po podatkih iz krstne knjige je ta domačija bila jeta 1780 v lasti Drev Georga. Pri menjavi lastništva so postali Jezernikovi in se jim je leta 1880 rodil otrok.
Leta 1943 je to domačijo kupil Viher Tone, ki je po delu v rudniku delal sode.
Tekst in slika: M.Laubenstein
SREDENŠEK - PIRNAT
Domačija Pirnat v Arnačah številka 5 je že vpisana v poročni knjigi leta 1797.
Sedaj na njej že nekaj generacij gospodarijo Sredenškovi. Vseskozi so se ukvarjali s kmetijstvom. Viške so pa prodajali na tržnici.
.
tekst: M. Laubenstein
Slika: Dragica Sredenšek
IRŠIČ - POLIČ
Iršič – Polič so lastniki hiše v Arnačah 16. Kupili so jo na dražbi. Hiša kot gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1877. V njej so prebivali do zgrajene nadomestne hiše leta 1985. Hišno številko so prenesli na novo hišo, njej so pa spremenili namembnost. Novo hišo so prodali. Staro hišo in gospodarsko poslopje pa uporabljajo še uporabljajoi.
To je domačija Polič, ki jo je v letih od nekje 1932 do 39 kupil Jozef Čuda z ženo Julijano, rojeno Drolc. Preselila sta se z Vranskega. Imela sta 5 hčera (Julijana, poročila se je Drev; Frančiška, porocila se je Ograjenšek, po smrti moža pa drugič Zidarn; Ljudmila, poročila Premru; Zofija, poročila Iršič in Terezija, poročila Rajh). Prvorojeni je bil sin Alojz, ki pa je umrl že pred svojim drugim letom. Kmetijo je prevzela hči Zofija ( Sonja), ki je s svojim možem Albertom zgradila novo nadomestno hišo.Ta je bila, po smrti zakoncev Iršič, prodana.
Irena Maršnjak
tekst in slika: M. Laubenstein
POZABLJENE DOMAČIJE
V Arnačah je nekaj domačij, ki jih ni več in tudi vseh podatkov nisem našla. Ali pa čisto malo. Jih bom pa zabeležila, da ne bodo šle čisto v pozabo.
KRUŠČI
Ni podatkov
BLAŽIČ -Funduš iz leta 1908
TRATNIK -FLORJAN
Podatek iz leta 1918. Zapisan v mrliški knjigi.
tekst in slika: M. Laubenstein
domačija PUŠNER
V Arnačah 21 je bila domačija Pušner. V njej je domoval in delal mizar Čanč jože.
Da je to pri Pušnerju je pa zapis iz Mrliške knjige iz leta 1907.
tekst in slika: M. Laubenstein
HREN - POVHOVA KLET
Hiša iz leta 1850 je bila prvotno Polhova klet. Po pripovedovanju sedanje lastnice so najprej zgradili polkrožne podboje in na to začeli okoli graditi zidove. Zadaj te stavbe so naredili dovoz v klet k mlinu za sadje in grozdje. Celoten prostor – klet je bil zgrajen z naklonom in na najvišji točki je stal mlin za sadje in grozdje, dva metra nižje je stala preša in še nižje so stali sodi, kamor se je stekal sok od prešanja.
Leta 1993 so Polhovo klet kupili Hreni in jo počasi obnavljali do sedanjega izgleda.
slika: Tatjana Hren
tekst: M. Laubenstein
REBERNIK - KATRIJEK
Domačija Rebernik – Katrijek stoji v Arnače 10 že vsaj od leta 1850. Leta 1975 so namesto stare zgradili novo. Hiša ima z vrha hriba, kjer stoji, lep razgled na celotno dolino, na Arnače, Silovo in Kote.
Zapis iz krstne knjige dokazuje, da se je leta 1836 rodil otrok v tej hiši.
tekst: M. Laubenstein
slika: Rebernik Jože
VAVKAN - BORČAN
Arnače 17
Domačija v Arnačah 17 je že zelo stara, koliko natančno, se žal ne ve. Domači so jo večkrat obnovili in njen sedanji izgled je viden na spodnji sliki.
Gospodinje v hiši so same pekle kruh. Zamesile so ga v lesenih koritih – nečkah in ga spekle v krušni peči. Peč stoji v sobi, ki se ji reče »hiša », vrata v krušno peč pa so bila v kuhinji. Tako sta se ogrevali dve sobi naenkrat.
Koliko kruha se je lahko speklo naenkrat, je bilo odvisno od velikosti peči. Kruh so hranili v kleti, da je ostal dlje časa svež. Večja količina kruha se je spekla vedno, kadar so prišli sosedje pomagat pri delu v drevesnici, na polju ali pri obiranju hmelja.
Še danes pečejo kruh v krušni peči, spremenila se je samo posoda za mesenje testa.
Po zapisu iz mrliške knjige, je domačija že bila leta 1852.
slika: Anica Vavkan
tekst: M. Laubenstein
OROZEL - LAVŠEK
Arnače 12 je domačija že zelo dolgo. Hiša, ki sedaj stoji iz leta 1919 je narejena na starih temeljih
slika in tekst: M. Laubenstein
DREV - JERNEJC
Arnače 30
Domačija je že stara vsaj 300 let. Nova sodobna hiša je izpodrinila staro leta 2001.
slika: Dejan Drev
tekst: M. Laubenstein
KOPITAR - JELEN
Domačija Kopitar v Arnačah 25 šteje častitljivih 200 let. V družini Potočnik so se rodila samo dekleta, zato se je obdržalo samo domače ime » Jelen«.
Staro hišo so podrli in si leta 1980 zgradili novo.
slika in tekst: M. Laubenstein
BOLTEK
V Arnačah 22 je domačija iz leta1871.Takrat se je rodil Jelen Franc, kakor je navedeno v knjigi Šentilj in Šentiljčan. V zemljiški knjigi, ki je navedena letnica 1920 so verjetno hišo obnavljali.
slika in tekst: M. Laubenstein
KANIŽAR
Arnače 8.
Hiša je iz leta 1750.
.
PIRH
V središču Šentilja pri Velenju, v Arnačah 36, stoji hiša iz leta 1700 z bogato zgodovino.
Po pripovedovanju starejših krajanov, je stala najprej mala hiška, v kateri je živel stari mož in je skozi malo okno prodajal tobak.
V sami hiši se vidi, da je bila 3x dograjena. V najstarejšem delu so klasični oboki, potem oboki na železne šine in tretje leseni stropi. Na portalu hiše je letnica 1815, ko so jo nazadnje dogradili in v tej obliki stoji še danes.
Ob hiši stoji lipa, verjetno iz istega obdobja. Mimo hiše je bila speljana rimska kanalizacija. Ob desnem vogalu hiše je velik kamen, ki naj bi pomenil, da se v tej hiši že zadnjih 100 let do leta 1936 ni rodil otrok.
Na drugi strani ceste je bilo nekoč gospodarsko poslopje, v katerem je bilo nekoč kegljišče, kasneje so ga spremenili v shrambne prostore za gasilsko društvo. Zraven je še bila več kotna stavba, kjer so imeli člani bralnega društva svoje prostore.
Skozi stoletja je hiša zamenjala veliko lastnikov: Kasesnik, Križan, Krajnc, Dreu, Ogrin, Tajnšek. Leta 1939 je od Tanjška kupil hišo Pirh Jože iz Vitanj. Kljub temu pa, da je hiša menjala veliko lastnikov, ji je ostalo domače ime » pri KOROŠCU«
Kasesnik je imel poleg Koroščeve hiše v lasti več stavb, med drugimi tudi grad Švarcenštajn in Triglavovo hišo, kjer je imel pivovarno. Na nasprotni strani pivovarne je bila ledenica, zgradba, v kateri so imeli led za shranjevanje mesa in pijače. Led so pozimi dobili na Tajhtu, to je predel od pokopališča proti Silovi. V ledenici so imeli led hranjen v prostoru, ki je bil čisto zadaj, za prednjimi prostori, da se je led čim dlje obdržal. Po prihodu elektrike v kraj, so ledenico opustili. V času, ko je postal lastnik hiše Tajnšek, sta se v hiši odprli trgovina in gostilna. Prva se je zaprla leta 1986, gostilna je bila do leta 2019.
Kasestnikova hči se je omožila s Sebastijanom Križan in sta stara starša Mihaelu in Josipu Vošnjak, soustanovitelja bančništva na slovenskem. Leta 1900 je takratni lastnik hiše, Krajnc Ivan odstopil prostore nad svinjakom za šolo, da so lahko šolo povečali. Leta 1905 je dal še prostore Bralnemu društvu, da se je lahko le to ustanovilo.
gostilna OGRIN gostilna TAJNŠEK
gostilna PIRH PROSTORI BRALNEGA DRUŠTVAKEGLJŠČE SKLADIŠČE GASILSKEGA DRUŠTVA
L E D E N I C A
Po pripovedi in zapiskih Darinke in Jožeta Pirh
Slike: Darinka Pirh in Janez Osetič
Gradivo zbrala M. Laubenstein
PLETERŠEK - BOKAL - OREMUŽ
Leta 1962 so iz Škal prišli Pleterškovi – Oremuži in kupili domačijo Rojnik – Krušči. Leta 1968 so zgradili si novo hišo blizu stare in staro nato podrli. Hiša je bila iz let 1880, kot je zapisano v zemljiški knjigi za hlev, ki je iz tistega časa. Blizu hiše je travnik in del gozda, ki mu še danes rečejo »Kruščeva loka”.
tekst in slika: M. Laubenstein
TAJNŠEK - TONIČ
Družina Tajnšek živi v hiši iz leta 1757 na naslovu Arnače 26. Vsa leta se ukvarjajo s kmetijstvom. Po prihodu elektrike v občino so zgradili lastno žago in s tem dodatno zaslužili. Žago uporabljajo po potrebi še danes. Okolici so bili poznani tudi po mlinu na kamne za mletje žita.
Tekst in slika: M. Laubenstein
JELEN - GORŠEK
V Arnačah št. 32 si je družina Jelen – Goršek davnega leta 1750 zgradila hišo. Da je v veliki hiši doma odlična kuharica, so dobro vedeli ljudje daleč naokoli in so zato zelo radi pri njih praznovali poroke in se srečali na sedminah.
Domači so se ukvarjali tudi s kmetijstvom in pridelavo hmelja. Obiralci hmelja so zelo radi prišli h Goršeku , ker je bilo pri njih vedno zabavno in nihče ni šel domov lačen in žejen.
Slike: Anka Vasle
tekst: M. Laubenstein
JEŽOVNIK - KOREN
Leseno hišo s kletjo iz kamna in gornji del lesa so v Arnačah št. 6 zgradili leta 1860 .
Ker je gornji del hiše leta 1958 pogorel, so na istih temeljih zgradili novo.
Družina Ježovnik – Koren je daleč naokoli poznana po svoji gostoljubnosti in zvestim sodelovanjem s TD Šentilj, saj je njihova domačija že 25 let ena izmed postaj na »poti Martinovega rajžanja od kleti do kleti«
Tekst in slika: M. Laubenstein
Ta zapis je iz leta 1857.
OCEPEK - KRULEJ
Domačija v Arnačah 7 je dom družine Ocepek – Krulej.
Kmetija je bila zgrajena leta 1750, ki so jo leta 1960 zaradi dotrajanosti so zgradili novo.
Na kmetiji sta bila doma Matija Voh, ki je županoval občini Šentilj pri Velenju med leti 1878 do leta 1882 in njegov sin Franc, po poklicu živinozdravnik in kovač.
Sin Jernej je bil duhovnik, hči Marija Stanislava je bila redovnica.
Tekst in slika: M. Laubenstein
JELEN - KLEMŠETI
V naši krajevni skupnosti je še veliko starih domačij. Ena takšnih je v Arnačah je domačija pri Klemšetu. Kozolec, ki na domačiji še stoji in je bil že večkrat obnovljen, nosi letnico 1797.
V tistem času so hiše gradili v pretežni meri iz kamna in krita s slamo, so leta 1964 staro hišo podrli in na njenem mestu zgradili novo.
Na dvorišču so imeli tudi kočo, ki je bila zgrajena en del iz kamna, drugi del pa iz lesa. Namenjena je bila za preužitkarje – aucuh. Zdaj je ni več.
Kmetija se je vse skozi ukvarja s sadjarstvom. Vzgajajo sadike sadnega, trsne sadike in jagodičevje.
Kadar je bilo veliko sadja, ga je bilo treba nekako shranit so ga stiskali v sadjevec (toucek) in tudi sušili sadje.
V ta namen so leta 1936 zgradili klet za pijačo in sušilnico sadja.
Po podatkih Marije Jelen – Klemšetova
TEPEJ - ADAMOVA HIŠA
Tokrat predstavljamo hišo, ki v fizični (prvotni) postavitvi ne obstaja več, so jo pa kot popolni posnetek stare gradnje na novo postavili Tepejevi, katerih korenine izhajajo iz Adamove domačije. Hišo so odstranili, bolje rečeno razstavili, s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine tako, da so vsak leseni del označili in oštevilčili, nato pa so jo na novo stesali in postavili leta 1996.
Sama hiša je arhitekturno izstopala, saj za te kraje ni značilen pristen alpski stil gradnje. Hiša je bila v pritličju v celoti zidana iz kamna, prvo nadstropje in podstrešje pa sta bila v celoti lesena, obdana z gankom. Za lažjo predstavo jo lahko v celoti primerjamo z Liznjekovo hišo v Kranjski Gori. Sprva je bila hiša poleg bivanja namenjena oz. uporabljena kot grajska kašča, o čemer so še do odstranitve hiše pričale velikanske skrinje (»kašti«). Prvi lastniki so bili skrbniki grajske desetine oz. dajatev, ki so jih gradu oddaji kmetje.
Svojo zgodovino je hišo pričela leta 1766 pod imenom pri Črnem kamnu Švarcenštajnu. To hišo so šentiljski graščaki, ki so živeli na gradu Švarcenštajn,
zgradili svoji hčeri, ki se je poročila s svobodnim kmetom, zato na gradu ni mogla več živeti, v preprosti leseni hiši pa tudi ne, saj je bila vendarle grajska. Takrat je tak način gradnje predstavljal eno najnaprednejših arhitektur pri nas in se danes spet vrača kot način trajnostne gradnje.
Hiša je do svoje odstranitve leta 1995 ohranila izvirno obliko. Ostala so tudi stara hrastova vhodna vrata s kamnitim portalom, manjša okna z vmesnimi železnimi križi (gitrami) in črna kuhinja do 2. s. v. V pritličju so bili bivalni prostori, ki so jih potrebovali podnevi, v prvem nadstropju so bile 4 večje spalnice, na podstrešju pa so poleg kašče bili še dimnica – zelher, soba za shrambo mesnin in soba za shrambo druge hrane oz. predmetov. Hiša je torej prebivalcem skozi stoletja nudila zelo dobre bivalne pogoje, kar seveda velja tudi za novo postavljeno Tepejevo hišo.
K kmetiji je pripadala tudi kašča iz leta 1812, ki je pa tudi obnovljena.
Prispevek Nevenke Razboršek
