Laze
KUGOVNIK - JAKOPIČ

Laze 10
Hiša iz leta 1881, hlev iz leta 1890. zdajšnji lastnik meni, da je hiša veliko starejša. Leto izgradnje bi naj bila bliže starosti gradu Švarcenštajn.
KUGOVNIK - LAVRIČ


Laze 11
Hiša je iz leta 1807, zdajšnji lastnik meni, da je hiša veliko starejša. Leto izgradnje bi naj bila bliže starosti gradu Švarcenštajn.
KUGOVNIK - VIHER

Laze 5
Hiša iz leta 1820 je bila last Viherjev. Nedaleč vstran so imeli tudi mlin.
tekst in slika: M. Laubenstein
OROZEL - SLIVNIK
V Lazah 17 je domačija Orozel – Slivnik iz leta 1850.

tekst in slika: M. Laubenstein
ŠTAJNER- FORTUS
Laze 62
Hiša iz leta 1870 je bila prvotno zidanica. Večkrat je bila prenovljena in je sčasoma je postala hiša za bivanje.

tekst in slika: M. Laubenstein
DOLINŠEK – URBANJAK – Vrbejak

V Lazah številka 25 si je družina Dolinšek – Urbanjak leta 1788 zgradila hišo, kar je tudi razvidno iz njihovega rodovnika.
Ker je postala hiša z leti dotrajana, so si leta 1984 zgradili novo.
Da so na kmetiji doma delovni in napredni ljudje, je bilo vidno v njihovem vinogradu, v drevesnici in trsničarstvu.
Kdo so bili gospodarji in kaj so delali je lepo opisano na spodnji sliki, Gospodarji pri Urbanjaku
Tekst in slike. M.Laubenstein


JEVŠNIK - PRI MATEVŽU


Domačija pri Matevžu je stara že več kot 100 let. Po koncu 2. svetovne vojne se je na kmetijo priženil Jevšnik in postavil nov dom za svojo družino. Denar je služil z izdelavo betonskih strešnikov in kmetijstvom. Na začetku je strešnike delal, kasneje pa še za druge.
Na kmetiji so se z leti preusmerili v pridelavo zelenjave, kjer je v ospredju pridelava zelja
Tekst in slika: M Laubenstein
JELEN - PRI CENU


Domačija v Lazah številka 1 stoji že od leta 1800. Jelen Ivan je domačijo kupil leta 1965 .Hiša je bila zaradi požara brez ostrešja in jo je moral obnoviti.
Ivan je bil od l. 1990 do leta 1998 predsednik krajevne skupnosti.
Tekst in slika: M Laubenstein
JELEN - MAKI


Družina Jelen – Maki stanuje na v Lazah št.9. Kdaj natančno je bila zgrajena hiša, se ne ve, saj je v zemljiški knjigi zabeležena samo gradnja hleva leta 1877. Predvideva se, da je bilo vse zgrajeno v istem obdobju.
Leta 1978 so poleg stare hiše zgradili novo in nato staro odstranili.
Tekst in slika: M Laubenstein
OCEPEK - ONŽER

Ocepkovi so doma v Lazah 49. Hiša je bila zgrajena leta 1903. Vse skozi jo obnavljajo. Njihova prioriteta je bila živinoreja in oddaja mleka. Sedaj pa so prešli samo na goveda za meso. Gospodinja ima zelo rada lepo okolico in rože. Na prireditvi »Velenje mesto cvetja« je že večkrat sodelovala in je vedno dobila kakšno priznanje. Leta 2021 drugo mesto za urejeno kmetijo in leta 2022 drugo mesto v kategoriji balkoni.
OROZEL - POGRENČET

V Lazah številka 6 so doma Orozli, ki so svojo hišo zgradili daljnega leta 1850 in se s to letnico tudi vpisali v zemljiško knjigo. Zadnja označba obnove hiše z letnico 1909 je vidna na portalu vhodnih vrat.
Orozli so se od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom in vinogradništvom. Na začetku sta rasli v vinogradu šmarnica in izabela, zadnja leta pa so se preusmerili v bolj žlahtne sorte grozdja. Kmetija je znana po svoji gostoljubnosti, saj že 24 let z veseljem odprejo vrata udeležencem prireditve »Martinovo rajžanje od kleti do kleti«. Vsak konec tedna pa najdete hišno gospodinjo na Velenjski tržnici, kjer ponuja okusen domač kruh iz krušne peči in sladke dobrote.
Tekst in slika: M. Laubenstein

KRAJNC - IRBAR

Domačija se nahaja v Lazah številka 36.
Prvič je dom družine Krajnc, po domače Irbar, omenjen že pred 1850, takrat je bila zgrajena vinska klet. To je vidno na zemljiški knjigi. Dom je bil zgrajen precej višje od sedanje zgradbe, bil je tudi manjši. Kot običajno je uporaba naravnih in razgradljivih materialov tudi tu prišla do izraza. Kamen, ilovica, les, slama, apno, katerega so žgali in gasili doma, so bili vedno pri roki. Kuhinja, kot je bilo takrat običajno, je bila črna, z odprtim ognjiščem, dim se je prosto širil po prostoru, ter si na koncu našel izhod na prosto, skozi za to namenjeno odprtino.
V bližini hiše je stal tudi srednje velik čebelnjak. Kako pomembne so bile čebele takrat in danes lahko veliko pove knjiga župnika Janeza Sumpera iz Koroške izdane leta 1871.



Sedanja domačija, katero vsi poznamo je bila zgrajena1900.
Nedvomno je to udobna, funkcionalna zgradba, katera po nekaj rekonstrukcijah ustreza modernim standardom. Kot spomin na preteklost so obdržali zidan štedilnik in veliko krušno peč.
Ker je celotna hiša v celoti podkletena, so kljub modernizacijam ohranili v kleti ilovnata tla, katera so v stanju obdržati enakomerno temperaturo in ustrezno
vlago. Od kar se domovi ogrevajo z centralnim ogrevanjem, dobrih kleti ni več. Zaradi tega so te stare kleti še vedno pravi zaklad. Takšna klet je idealna za shrambo pridelkov ter nego vin

Mnogokrat smo doslej že pisali o krušnih pečeh, katere so bile namenjene za količinsko peko kruha. Običajno se je peklo od 4 do 10 hlebov belega ali rženega kruha. Številna družina in najemni delavci so to navadno pojedli v enem tednu.
Vse generacije so se ukvarjale izključno s kmetijstvom. Sledili so trendom v gospodarjenju. Imeli drevesnico z mladimi sadikami drevja in tudi trsnih sadik ni manjkalo. Njihov vinograd vsako leto dobro obrodi in iz grozdja pridelajo kvalitetno vino, ki je bilo že tudi nekajkrat dobro ocenjeno. Ko je bil v šentiljski dolini hmelj so ga tudi sami pridelovali in sušili.
Pridelke so prodajali na domu ali tržnici. Takrat, ko so imeli tudi konje, so poleg ostalih kmečkih del opravljali občasne prevoze premoga za krajane.
Tudi danes so s svojimi pridelki in izdelki prisotni v življenju kraja, saj nudijo krompir, jajca, rezance, zelenjavo in vino.


Zimski čas pa gospodar porabi za pletenje različnih izdelkov iz vrbovih šib in leskovih palic. To je spretnost, katera se v dobi plastike postopoma izgublja.
JEZERNIK - JOHAN
Ena izmed znamenitosti Šentilja so tudi stare hiše. Te hiše, ki jih v naši krajevni skupnosti ne manjka so bile običajno zgrajene iz priročnih materialov. Tudi arhitektura je bila temu primerna zaradi tega so se izredno lepo skladale z okoljem. Najbolj uporabni materiali so bili: les, apnenec, tuf, slama. Portali pa so bili običajno iz kamna ali iz kvalitetnega lesa.
Iz tega zornega kota smo tokrat izbrali Pečečnikovo rojstno hišo. Fotografije za ta prispevek je prispeval lastnik. Hiša kot na priloženih fotografijah je stara nekaj nad 300 let.
Zrcali podobo takratne arhitekture, lega hiše je primerna. Osončena je celi dan, kar je pomembno v zimskem času, v mislih imam razsvetljavo. Zidana je iz kamna. Pokrita je bila z rženo slamo, katere pa na žalost ni več. Trajnost takšne kritine je omejena na eno generacijo.




Vhod v hišo so omogočala čudovito izdelana, dvokrilna vrata iz hrastovega lesa. Odražala so značilne poteze in relief takratnega praktičnega obdobja. Vdelana so v kvaliteten podboj, kateri je izdelan iz masivnega hrastovega lesa. Žal, pa ključavnica ni iz enakega obdobja.
Pred vhodom je kamnit podest na katerem so se nahajale smrekove veje, nadomestek predpražnika
Osrednji gospodinjski prostor v tej zgradi je črna kuhinja. Opazen je zidan štedilnik ter oprema za krušno peč, ki jo sestavljajo: burkle, lopata, lopar, greblica, omelo ter vedro za vodo.


Razstavljeno posodo odlikuje duh tedanjega časa. Bila je ročno izdelana, razen nekaterih artiklov, ki so iz novejšega obdobja. Poudarek je na glinasti posodi, ter ročno izdelanem cedilu iz trpežnega lesa. Tudi petrolejka in mlinček za kavo sta stara samo 100 let, star pa je tudi lesen možnar.
Mlajši rod sigurno pogreša multipraktik, parni likalnik in ekonom lonec.


Na te sliki je predstavljen doma izdelan žični stepalnik, kateri nakazuje, kaj in kako so takrat kuhali, pekli in cvrli. Iz tega se lahko izdela marsikateri recept. Opazen je tudi trinožnik ter komplet kuhinjskih nožev.
V vgradnem predalniku ter shrambi so se takrat in tudi danes nahajale za gospodinjstvo potrebne stvari. Te mora imeti vsaka gospodinja vedno pri roki.

Zidana peč z jeklenim kotlom je bila namenjena za kuhanje perila, pranje, v ta namen je služil tudi lesen perivnik. Omenjena artikla sta bila pomembna za vzdrževanje higiene. Temu je tudi služil lesen škaf.


Osrednji prostor, seveda največji je običajno služil za druženje. Krušna peč ni bila namenjena samo peki kruha, temveč tudi ogrevanju prostora.
Razpelo na steni je simbolno označevalo katoliško versko pripadnost.
Tekst: M. Laubenstein
Slike: Pečečnik Jože
BEZOVŠEK - MARTNJAK


Družina Bezovšek – Martnjak živi v Lazah 7, kjer so si leta 1700 zgradili prvo hišo in kozolec. Zob časa je hišo načel, zato si leta 1986 postavili nov dom. V bližini hiše je stal mlin za mletje žit, ki so ga medtem že podrli, ker je vas dobila elektriko in je bilo s časom tudi premalo vode, da bi mlin še lahko obratoval.
Tekst in slika: M. Laubenstein
ŠTAJNER


Štajnerjeva hiša stoji v Lazah na številki 39. Zgrajena je bila 1890. sprva je bilo temelje iz kamna, ostalo pa iz lesa. Obnovili so leseni del. Zemlje v ravnini ni bilo veliko, bilo pa je v hribu zadaj hiše. Zato so imeli tam vinograd. Grozdje, ki so ga pridelali so imeli za vino, tega pa so prodajali. Da so lahko nakupili stvari, katerih niso doma pridelali.
Tekst in slika: M. Laubenstein