Laze
KUHAR - CENCL
Domačija v Ložnici 14 je obdana s potoki, pred hišo in zadaj hiše sta potoka in na koncu parcele domačije se pridruži še tretji potok – ki se po združitvi imenuje Ložnica. Na tej domačiji sta dve generaciji oblikovali kovine. Kuhar Ignac in njegov sin Edo sta bila kovača.
Izdelovala sta motike, žeblje, svedre za kamnolom, podkve in podkovala konje in še veliko drugega.
Sedanji lastnik domačije od leta 2015 je Cencl Vlado, je zgradil novo hišo na starih temeljih.
Tudi on ima ročne spretnosti saj oblikuje les. Dela lesene skulpture in kipari z motorno žago tudi kakšnega konja, samo ta ne potrebuje podkve.
tekst: M. Laubenstein
slike: Vlado Cencel
MEH
Družina Meh je doma v Lazah 43 že od leta 1958, ko je Leopold Meh kupil domačijo od Dobelška in na njej zgradil novo hišo. Prvi lastnik domačije je bil Tartel, ki se je leta 1916 odselil v Šoštanj.
Leta 1999 je Leopoldov sin Ivan podrl staro hišo in si zgradil novo.
Poleg hiše je bil tudi vinograd, ki pa so ga zaradi slabe donosnosti odstranili.
Po pripovedi g. Ivana Meha
Tekst in slika: M. Laubenstein
PLAZNIK - POUŠ
Domačija Pouš v Lazah je že od leta 1676,kar je razvidno iz krstnega lista otroka, ki je bil rojen na tej domačiji.
Plazniki so leta 1939 prišli iz Nove Štifte in kupili obubožano Poušovo domačijo. Novi lastniki so znani po svoji delavnosti in so si leta 1962 zgradili novo hišo. Svoje znanje o lesu in obdelavi so uporabili v lastni mizarski delavnici. V prostem času pa se ukvarjajo s konji.
Tekst in slika: M. Laubenstein
COKAN - MATEČKO
Laze 31
Hiša je iz leta 1868, ki pa je bila večkrat obnovljena.
Tekst in slika: M. Laubenstein
KRAJNC - GRIL
Laze 22 je domačija že iz leta 1871, vsaj od takrat. V tistem času je bila zgrajena klet, ki jo je uporabljalo župnija iz Ponikve. Zraven je bil vinograd, ki ga je bilo treba obdelovati.
Leta 1983 je bila zgrajena nova hiša.
Tekst in slika: M. Laubenstein
GAŠPARIČ - SRAČJEK
V Lazah 50 so doma Gašpariči. Domačija ima že veliko let saj je kozolec iz leta 1807. Ta domačija se je nekoč pisala Sračnik kar je vidno iz krstne knjige iz leta 1834, ki se je že takrat reklo po domače. Leta 1952 so si Gašpariči zgradili novi dom kar zraven stare hiše, njo pa podrli. Tudi ta hiša je od takrat bila deležna dograditev in prenove.
Tekst in slika: M. Laubenstein
HOJAN - OBRZET
To posestvo spremlja zanimiva zgodba.
Klet, posestvo ter vinograd v Lazah številka 27 je bilo do začetka prve svetovne vojne last Ravlenov iz Ložnice. V takrat hudih in nepredvidljivih časov je dedek sedanjih lastnikov Hojan vzel v najem zgoraj navedene parcele in zgradbe ter seveda po takrat pravno veljavnih predpisih. Glavni del pogodbe je bilo določilo, da, če se iz vojne ne vrne, postane posestvo last njegovih dedičev.
Kot sledi, je bil dedek mobiliziran v avstro ogrsko vojsko. Na žalost se iz te vojne ni vrnil. Posestvo je prevzel njegov sin Tilen, rojen leta 1906. Bil je delaven in marljiv človek. Zaposlen je bil v župnišču Šentilj in Ponikva, precej časa je delal tudi na gradu Švarcenštajn. Pred začetkom druge svetovne vojne je vozil kočijo (taksi) v Velenju. Kočija je bila last Smodeža. Delokrog kočije je bil obsežen.
Po drugi svetovni vojni je imel v oskrbi 50 panjev čebel – Krajnske sivke. Za trud in nego čebel je dobil prestižno priznanje Antona Janše.
Tekst in slika: M. Laubenstein
JAMNIKAR - NACL
Hiša iz leta 1969 je v Lazah 48. Hiša stoji na vrhu hriba in ima razgled na Šentilj. Vsa zemlja, ki spada k hiši je v strmem bregu, zato so lahko imeli koze namesto krav. Letnica hiše 1969 je od takrat ko so jo obnovili. Prej je bila hiša kjer so živeli iz lesa, zraven se je držal hlev za koze in prašiča, na koncu pa je bila drvarnica. Hiša je v njihovi lasti že več generacij.
Po pripovedi Viher antonije
slika: M. Laubenstein
KRAJNC - BOHOVŠEK
Domačija Krajčevih je v Lazah 44. Ta hiša, ki je sedaj njihov dom je bila zgrajena leta 1800. Prva domačija je stala na drugem kraju bolj za gozdom.
Prvi prebivalci te hiše so se pisali Pohovšek. Kar je razvidno iz krstne knjige leta 1801, ko se je po domače reklo pri Pohovšeku.
Tekst in slika: M. Laubenstein
VIDEC - PEČAN
V Lazah 16 je bila viničarija v lasti župnije Šmartno pri Slovenj Gradcu do konca druge svetovne vojne, ko je bilo vse cerkveno premožene nacionalizirano. Suščevi so takrat živeli v takratni hiši. Viničarji so delali za cerkev v vinogradih za plačilo najemnine. Leta 1952 so postali lastniki te domačije.
Hiša je bila od takrat ko so postali lastniki do danes trikrat obnovljena in dograjena.
Slika in tekst: M. Laubenstein
GLINŠEK - SOLAK
Solakova domačija nosi naslov Laze 41.
V krstni knjigi najdemo podatek, da se je leta 1870 tu rodil otrok staršem Sulak. V tem času se je ta del Laz imenoval Kožl.
Leta 1900 je mladi gospodar zgradil novo hišo, hlev in kaščo. Leta 1983 so ponovno zgradili novo hišo, kaščo in hlev pa obnovili
Tekst in slike: M.Laubenstein
HUDOVERNIK - DREL
V Lazah 57 je domačija Drel, tako ji še sedaj pravijo, čeprav teh ljudi ni več. Bili so davnega leta 1688, tako je zabeleženo v krstni knjigi.
Da so bili stanovalci na tej domačiji Hudounikovi dokazuje podatek iz krstne knjige iz leta 1848.
Vse stavbe, ki so sedaj na domačiji imajo vpisano letnico v zemljiški knjigi leto 1900. In domačija ima nove lastnike.
Tekst in slike: M. Laubenstein
KOPITAR - ANŽEČ
Domačija v Lazah 42 je iz leta 1900. izpis iz knjige umrlih je iz leta 1898. kar dokazuje, da so že prej živeli na tem naslovu.
Hiša je bila že kar nekaj krat obnovljena in dograjena.
Slika in tekst: M. Laubenstein
LIPNIK
Domačija Lipnik je v Lazah 13. Hiša je iz leta 1900.
V hišo je vgrajena tudi kapela
Tekst in slika: M. Laubenstein
LESJAK - HLEŠ
Prvi zabeležen podatek o znani kmetiji v Lazah številka 21 je zabeleženo rojstvo otroka in krst v letu 1772
Rodovina in družina se še danes imenuje »Hleš«. Povsem normalno je, da je tu že prej bivala družina, v takšni ali drugačni obliki. Tudi hiša se ne gradi sama. Razumljivo je, da se je domačija širila in razvijala ter dograjevala, kajti tu so živeli dobri gospodarji. Leta 1848 se je Jožetu Glušiču rodila hči, krščena kot Marija.
Eno leto pozneje je gospod Glušič, kot velik kmet, kupil Gradič »Švarcenštajn«. Rodovina je gradiču gospodarila naslednjih 60 let. (Gradovi na slovenskem)
Hlev, katerega danes ni več so končali 1857 leta.
Domačija je znana še danes, na njej namreč raste 200 let staro drenovo drevo, ki je zaščiteno kot stvarna kulturna dediščina.
Tekst in slika: M. Laubenstein
PETEK - OBLAK
V Lazah 33 je domačija Petek. Hiša ima klet, ki je narejena iz kamna. Stanovanjski del je lesen. Zgrajena je bila davnega leta 1657. Takrat je bila namenjena bivanju. Sedaj pa še samo kot vinska klet in za počitek po delu v vinogradu, ki spada zraven.
GLINŠEK - NEFKA
Na številki 32 v Lazah je bila ravno takšna hiša v lasti Nefke Gradišnik. Leta 1994 je nadomestila nova hiša lastnika Glinšek Jožeta.
Tudi številki 34 v Lazah je bila enaka hiša reklo se je pri Dolarju, ki pa jo leta 1969 nadomestila nova. Last Zavolovšek Janeza.
Tekst in slika: M. Laubenstein
CVIKL - ROJAK
Laze 29 je domačija Rojak. Ta domačija obstaja že vsaj od leta 1790, takrat je bila zabeležena poroka Jakoba Rojaka.
Tekst in slika: M. Laubenstein
KRALJ - VENTORIN
Kralji so pred 100 leti kupili hišo v Lazah 25 od Ventorinov, ki naj bi bili italijani . Zato naj bi ta vzdevek tudi ostal.
Leta 1928 so zgradili si nov dom zraven stare hiše. Leta 1988 si je domači sin zgradil na starih temeljih hišo za svojo družino.
Na domačiji so pridelovali in še pridelujejo, jabolka in grozdje. V tistih časih ko je bil hmelj v dolini so ga imeli tudi oni.
tekst in slika: M. Laubenstein
GRIL - MAKI
Hiša iz leta 1707, gospod. poslopja 1850 in 1840 ima hišno številko Laze 38.
Grili so že dolgo lastniki te domačije. Prejšnji lastniki so se pisali Klinc.
Na domačiji se vse skozi ukvarjajo samo s kmetijstvom.
Slika in tekst: M. Laubenstein
PUSTINEK
Domačija Pustinek je v Lazah 28 je po podatkih iz zemljiške knjige iz leta 1800. Včasih se je reklo pri Mehu in tudi še prej pri Škerjancu. Leta 1956 so kupili Pustinekovi. Po virih naj bi bila to včasih ena večjih domačij. Imeli so tudi drevesnico. Potem so začeli razprodajati zemljo in so se odselili. Sedaj imajo Pustinekovi okoli 3 ha zemlje. Nekoč so imeli tudi hmelj, tako kot ostali okoliški kmetje.
slika in tekst: M. Laubenstein
povzeto po knjigi Šentilj in šentiljčani: str. 142
TRATNIK - PRI JOŽEKU
V Lazah številka 2 so doma Tratnikovi – pri Jožeku.
Da je Jože Tratnik kupil to domačijo, je bil gonič živine. Pomagal je pri prodaji živine, kjer je bilo treba živino gnat do sejmov, ki so takrat že bili. In s tem zaslužkom si je prislužil za hišo. Takrat je bila lesena.
Jožef Tratnik je postal lastnik hiše 1903, kar je vidno iz zemljiške knjige ki so vpisane tudi njive
Prvotno je bila hiša lesena in na drugem mestu. Ko so hišo pozidali so jo že večkrat prenovili do sedanjega izgleda.
Ker domačija ni bila velika so morali delati, za preživetje. Tako je Tratnik Avgust delal v rudniku boksita v Vranji peči. Njegova žena pa je hodila pomagat okoliškim kmetom (v taverh).
Slike: Milan Tratnik
Tekst: M. Laubenstein
KUGOVNIK - JAKOPIČ
Laze 10
Hiša iz leta 1881, hlev iz leta 1890. zdajšnji lastnik meni, da je hiša veliko starejša. Leto izgradnje bi naj bila bliže starosti gradu Švarcenštajn. Da so bili stanovalci hiše Jakopiči je vidno v krstni knjigi iz leta 1834.
.
KUGOVNIK - LAVRIČ
Laze 11
Hiša je iz leta 1807, zdajšnji lastnik meni, da je hiša veliko starejša. Leto izgradnje bi naj bila bliže starosti gradu Švarcenštajn.
KUGOVNIK - VIHER
Laze 5
Hiša iz leta 1820 je bila last Viherjev. Nedaleč vstran so imeli tudi mlin.
tekst in slika: M. Laubenstein
OROZEL - SLIVNIK
V Lazah 17 je domačija Orozel – Slivnik iz leta 1850.
tekst in slika: M. Laubenstein
ŠTAJNER- FORTUS
Laze 62
Hiša iz leta 1870 je bila prvotno zidanica. Večkrat je bila prenovljena in je sčasoma je postala hiša za bivanje.
tekst in slika: M. Laubenstein
DOLINŠEK – URBANJAK – Vrbejak
V Lazah številka 25 si je družina Dolinšek – Urbanjak leta 1788 zgradila hišo, kar je tudi razvidno iz njihovega rodovnika.
Ker je postala hiša z leti dotrajana, so si leta 1984 zgradili novo.
Da so na kmetiji doma delovni in napredni ljudje, je bilo vidno v njihovem vinogradu, v drevesnici in trsničarstvu.
Kdo so bili gospodarji in kaj so delali je lepo opisano na spodnji sliki, Gospodarji pri Urbanjaku
Tekst in slike. M.Laubenstein
JEVŠNIK - PRI MATEVŽU
Domačija pri Matevžu je stara že več kot 100 let. Po koncu 2. svetovne vojne se je na kmetijo priženil Jevšnik in postavil nov dom za svojo družino. Denar je služil z izdelavo betonskih strešnikov in kmetijstvom. Na začetku je strešnike delal, kasneje pa še za druge.
Na kmetiji so se z leti preusmerili v pridelavo zelenjave, kjer je v ospredju pridelava zelja
Tekst in slika: M Laubenstein
JELEN - PRI CENU
Domačija v Lazah številka 1 stoji že od leta 1800. Jelen Ivan je domačijo kupil leta 1965 .Hiša je bila zaradi požara brez ostrešja in jo je moral obnoviti.
Ivan je bil od l. 1990 do leta 1998 predsednik krajevne skupnosti.
Tekst in slika: M Laubenstein
JELEN - MAKI
Družina Jelen – Maki stanuje na v Lazah št.9. Kdaj natančno je bila zgrajena hiša, se ne ve, saj je v zemljiški knjigi zabeležena samo gradnja hleva leta 1877. Predvideva se, da je bilo vse zgrajeno v istem obdobju.
Leta 1978 so poleg stare hiše zgradili novo in nato staro odstranili.
Tekst in slika: M Laubenstein
OCEPEK - ONŽER
Ocepkovi so doma v Lazah 49. Hiša je bila zgrajena leta 1903. Vse skozi jo obnavljajo. Njihova prioriteta je bila živinoreja in oddaja mleka. Sedaj pa so prešli samo na goveda za meso. Gospodinja ima zelo rada lepo okolico in rože. Na prireditvi »Velenje mesto cvetja« je že večkrat sodelovala in je vedno dobila kakšno priznanje. Leta 2021 drugo mesto za urejeno kmetijo in leta 2022 drugo mesto v kategoriji balkoni.
OROZEL - POGRENČET
V Lazah številka 6 so doma Orozli, ki so svojo hišo zgradili daljnega leta 1850 in se s to letnico tudi vpisali v zemljiško knjigo. Zadnja označba obnove hiše z letnico 1909 je vidna na portalu vhodnih vrat.
Orozli so se od nekdaj ukvarjali s kmetijstvom in vinogradništvom. Na začetku sta rasli v vinogradu šmarnica in izabela, zadnja leta pa so se preusmerili v bolj žlahtne sorte grozdja. Kmetija je znana po svoji gostoljubnosti, saj že 24 let z veseljem odprejo vrata udeležencem prireditve »Martinovo rajžanje od kleti do kleti«. Vsak konec tedna pa najdete hišno gospodinjo na Velenjski tržnici, kjer ponuja okusen domač kruh iz krušne peči in sladke dobrote.
Tekst in slika: M. Laubenstein
KRAJNC - IRBAR
Domačija se nahaja v Lazah številka 36.
Prvič je dom družine Krajnc, po domače Irbar, omenjen že pred 1850, takrat je bila zgrajena vinska klet. To je vidno na zemljiški knjigi. Dom je bil zgrajen precej višje od sedanje zgradbe, bil je tudi manjši. Kot običajno je uporaba naravnih in razgradljivih materialov tudi tu prišla do izraza. Kamen, ilovica, les, slama, apno, katerega so žgali in gasili doma, so bili vedno pri roki. Kuhinja, kot je bilo takrat običajno, je bila črna, z odprtim ognjiščem, dim se je prosto širil po prostoru, ter si na koncu našel izhod na prosto, skozi za to namenjeno odprtino.
V bližini hiše je stal tudi srednje velik čebelnjak. Kako pomembne so bile čebele takrat in danes lahko veliko pove knjiga župnika Janeza Sumpera iz Koroške izdane leta 1871.
Sedanja domačija, katero vsi poznamo je bila zgrajena1900.
Nedvomno je to udobna, funkcionalna zgradba, katera po nekaj rekonstrukcijah ustreza modernim standardom. Kot spomin na preteklost so obdržali zidan štedilnik in veliko krušno peč.
Ker je celotna hiša v celoti podkletena, so kljub modernizacijam ohranili v kleti ilovnata tla, katera so v stanju obdržati enakomerno temperaturo in ustrezno
vlago. Od kar se domovi ogrevajo z centralnim ogrevanjem, dobrih kleti ni več. Zaradi tega so te stare kleti še vedno pravi zaklad. Takšna klet je idealna za shrambo pridelkov ter nego vin
Mnogokrat smo doslej že pisali o krušnih pečeh, katere so bile namenjene za količinsko peko kruha. Običajno se je peklo od 4 do 10 hlebov belega ali rženega kruha. Številna družina in najemni delavci so to navadno pojedli v enem tednu.
Vse generacije so se ukvarjale izključno s kmetijstvom. Sledili so trendom v gospodarjenju. Imeli drevesnico z mladimi sadikami drevja in tudi trsnih sadik ni manjkalo. Njihov vinograd vsako leto dobro obrodi in iz grozdja pridelajo kvalitetno vino, ki je bilo že tudi nekajkrat dobro ocenjeno. Ko je bil v šentiljski dolini hmelj so ga tudi sami pridelovali in sušili.
Pridelke so prodajali na domu ali tržnici. Takrat, ko so imeli tudi konje, so poleg ostalih kmečkih del opravljali občasne prevoze premoga za krajane.
Tudi danes so s svojimi pridelki in izdelki prisotni v življenju kraja, saj nudijo krompir, jajca, rezance, zelenjavo in vino.
Zimski čas pa gospodar porabi za pletenje različnih izdelkov iz vrbovih šib in leskovih palic. To je spretnost, katera se v dobi plastike postopoma izgublja.
JEZERNIK - JOHAN
Ena izmed znamenitosti Šentilja so tudi stare hiše. Te hiše, ki jih v naši krajevni skupnosti ne manjka so bile običajno zgrajene iz priročnih materialov. Tudi arhitektura je bila temu primerna zaradi tega so se izredno lepo skladale z okoljem. Najbolj uporabni materiali so bili: les, apnenec, tuf, slama. Portali pa so bili običajno iz kamna ali iz kvalitetnega lesa.
Iz tega zornega kota smo tokrat izbrali Pečečnikovo rojstno hišo. Fotografije za ta prispevek je prispeval lastnik.
Hiša kot na priloženih fotografijah je iz leta 1707 in je v Lazah 54 a.
Zrcali podobo takratne arhitekture, lega hiše je primerna. Osončena je celi dan, kar je pomembno v zimskem času, v mislih imam razsvetljavo. Zidana je iz kamna. Pokrita je bila z rženo slamo, katere pa na žalost ni več. Trajnost takšne kritine je omejena na eno generacijo.
Vhod v hišo so omogočala čudovito izdelana, dvokrilna vrata iz hrastovega lesa. Odražala so značilne poteze in relief takratnega praktičnega obdobja. Vdelana so v kvaliteten podboj, kateri je izdelan iz masivnega hrastovega lesa. Žal, pa ključavnica ni iz enakega obdobja.
Pred vhodom je kamnit podest na katerem so se nahajale smrekove veje, nadomestek predpražnika
Osrednji gospodinjski prostor v tej zgradi je črna kuhinja. Opazen je zidan štedilnik ter oprema za krušno peč, ki jo sestavljajo: burkle, lopata, lopar, greblica, omelo ter vedro za vodo.
Razstavljeno posodo odlikuje duh tedanjega časa. Bila je ročno izdelana, razen nekaterih artiklov, ki so iz novejšega obdobja. Poudarek je na glinasti posodi, ter ročno izdelanem cedilu iz trpežnega lesa. Tudi petrolejka in mlinček za kavo sta stara samo 100 let, star pa je tudi lesen možnar.
Mlajši rod sigurno pogreša multipraktik, parni likalnik in ekonom lonec.
Na te sliki je predstavljen doma izdelan žični stepalnik, kateri nakazuje, kaj in kako so takrat kuhali, pekli in cvrli. Iz tega se lahko izdela marsikateri recept. Opazen je tudi trinožnik ter komplet kuhinjskih nožev.
V vgradnem predalniku ter shrambi so se takrat in tudi danes nahajale za gospodinjstvo potrebne stvari. Te mora imeti vsaka gospodinja vedno pri roki.
Zidana peč z jeklenim kotlom je bila namenjena za kuhanje perila, pranje, v ta namen je služil tudi lesen perivnik. Omenjena artikla sta bila pomembna za vzdrževanje higiene. Temu je tudi služil lesen škaf.
Osrednji prostor, seveda največji je običajno služil za druženje. Krušna peč ni bila namenjena samo peki kruha, temveč tudi ogrevanju prostora.
Razpelo na steni je simbolno označevalo katoliško versko pripadnost.
Tekst: M. Laubenstein
Slike: Pečečnik Jože
BEZOVŠEK - MARTNJAK
Družina Bezovšek – Martnjak živi v Lazah 7, kjer so si leta 1700 zgradili prvo hišo in kozolec. Zob časa je hišo načel, zato si leta 1986 postavili nov dom. V bližini hiše je stal mlin za mletje žit, ki so ga medtem že podrli, ker je vas dobila elektriko in je bilo s časom tudi premalo vode, da bi mlin še lahko obratoval.
Tekst in slika: M. Laubenstein
ŠTAJNER
Štajnerjeva hiša stoji v Lazah na številki 39. Zgrajena je bila 1890. sprva je bilo temelje iz kamna, ostalo pa iz lesa. Obnovili so leseni del. Zemlje v ravnini ni bilo veliko, bilo pa je v hribu zadaj hiše. Zato so imeli tam vinograd. Grozdje, ki so ga pridelali so imeli za vino, tega pa so prodajali. Da so lahko nakupili stvari, katerih niso doma pridelali.
Tekst in slika: M. Laubenstein
Iz krstne knjige je razvidno, da je domačija Štajner že bila 1676 v Lazah.