Znani sokrajani

    MARTIN JELEN

    Drevesničar

    Rodil se je leta 1875, Gregorju in Liziki Jelen, bili nastanjeni pri Klemšetovih. Bil je drevesničar in trsničar kot Klemšeti. Od glavarstva v Gradcu je bil imenovan za vodja drevesnice in trsničartva na Ptuju. Umrl je leta 1904.

    Dr. Karel Oštir

     

    Jezikoslovec, član SAZU

    Rodil se je 13. oktobra 1888 v Arnačah. Po končani gimnaziji v Celju in Mariboru se je posvetil študiju jezikoslovja v Gradcu in tam tudi doktoriral.

    Karel Oštir je po prvi svetovni vojni nadaljeval začeti jezikoslovja v tujih knjižnicah (Petrograd, London). Največ časa je med leti 1918 in 1922 preživel na Dunaju, nato se je vrnil v Slovenijo, kjer je v začetku leta 1922 kot docent začel predavati indoevropsko primerjalno jezikoslovje na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih 1933/34 pa je bil tudi njen dekan. Upokojil se je leta 1959.

    Med leti 1922 in 1958 je bil Karel Oštir predstojnik oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje. Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil od 2. junija 1953.

    Ukvarjal se je z razvojem slovanskega naglasa v razmerju do baltskega in z vplivi alarodščine na razvoj indoevropskih jezikov, s čimer si je pridobil priznanje v svetovni lingvistiki. Objavil je preko 30 strokovnih razprav ter izdal dve samostojni knjigi. Umrl je 27. decembra leta 1973 v Ljubljani.

    SALOMA MARIJA GLINŠEK

     

    Rodila se je 3O. septembra 1882. Med letoma 1910 in 1914 je kot sestra usmiljenka delovala v bolnici Slovenj Gradec.

     

    KANDIDA JELEN

    Rodila se je 3. februarja 1871 v Šentilju. 31.10.1902 je vstopila k sestram usmiljenkam. Od leta 1917 je  delala v poboljševalnici v Lankowitzu.

     

     

    MARTIN OCEPEK

    Rodil se je 10. 11. 1891 v  Lazah očetu Janezu in materi Antoniji, rojeni Koren. Po končani ljudski šoli je želel šolanje nadaljevati v Ljubljani, ker pa pri lazaristih ni bilo več prostora, je šel v Berceau v Francijo, kjer je živel njegov stric. Tam je dokončal šest let francoske gimnazije in nato opravil še noviciat pri misionarjih Sv. Veincencija. Nato je želel študirati filozofijo, vendar mu je to preprečil začetek 1.svetovne vojne. Po končani vojni se je vrnil v domovino, kjer je študiral teologijo in bil leta 1920 posvečen v duhovnika. Sprva je deloval v misijonišču v Grobljah pri Domžalah, kjer je bil superior zadnja leta pred 2. svetovno vojno. Ob koncu 2. svetovne vojne je leta 1945 pobegnil kot begunec na Koroško, od tam naprej pa v Italijo. Pot ga je vodila v Tunizijo, kjer je od leta 1949 v kraju Sidi – Driffu vodil dom, namenjen duhovnim vajam. Umrl je 31.oktobra 1984 v Sv. Jakobu ob Savi.

    ADOLF GRIL

    Se je rodil 4. aprila 1878 v Lazah.  25. julija 1905 je bil  v Mariboru posvečen v duhovnika in je kot kaplan najprej služboval  na Bizeljskem, po tem v Koprivnici, Remšniku in na Muti. Med prvo svetovno vojno je odšel za prvega kaplana v Trbovlje, kjer si je zlomil nogo, in so ga zaradi šepanja prestavili v lažjo župnijo Cirkovce, kjer je ostal do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 11. januarja 1931, star 52 let, zaradi srčne kapi.

    ŠKOF HENRIKOM III. Von Helfenberg

    Henrikom III. von Helfbenbergom je bil krški škof od leta 1296 do 1326. Za tega škofa sicer ni nobenih dokazov, da je izhajal iz Šentilja, vendar podatek, da je ravno on polovico trdnjave Helfenberg (Soteški grad) podelil v fevd Frideriku Žovneškemu, opravičuje domnevo, da je bil s tem gradom v tesnejši zvezi, najbrž celo lastni. Izvira iz rodbine, ki je tedaj imela posestva in grad na ozemlju šentiljske župnije. Umrl je 5.2. 1300. Iz iste rodbine je izhajal tudi Aloch von Helfenberg, ki se ga leta 1397 omenja kot župnika pri Sv. Rupertu na Vidmu.

    MATEJ SPENKO

    Rodil se je 28. 8. 1816 v Lazah 50,očetu Gašperju Spenku in materi Rozaliji, rojeni Niederek. V duhovnika je bil posvečen pri Sv. Andražu in je kot duhovnik najprej služboval na Spodnjem Štajerskem v Avstriji. Leta 1856 je bil prestavljen v tedanji lavantinski del Koroške, kjer je ostal tudi po premestitvi lavantinskega škofijskega sedeža v Maribor. Kot kaplan je služboval v različnih župnijah: v Škalah, Podsredi, Šmarju pri Jelšah, Trbovljah, Št. Vidu na Planini, Šmartnem na Pohorju, Dramljah in nato v Dravogradu. Od tam so premestili za kurata v Suho pri Lavaműndu (Labod), ki je bil takrat še večinoma slovenski. V tem kraju je leta 1877 tudi umrl v 61. letu starosti.

    MARIJA BRENČIČ - JELEN

    pesnica, pisateljica

     

     

        Rojena je bila 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki. Omožila se je v Šentilj h Klemšetovim. Po končani osnovni šoli v rojstni vasi je obiskovala kmetijsko gospodinjsko šolo v Mali Loki. Že takrat je začela objavljati svoja prva literarna snovanja. Bila je tudi urednica šolskega glasila. Leta 1937 je izdala prvo pesniško zbirko, ki so ji sledile še štiri. Pisala je tudi črtice, radijske igre ipd. Njeni prispevki so bili objavljen v raznih slovenskih časnikih in revijah, največ v Kmečkem glasu. Pripravila je tudi več literarnih večerov.

    Jernej Voh

    Kanonik, škofijski konzularni svetnik, cerkveni zgodovinar, nabožni pisatelj, itd.

    Rodil se je 24. avgusta l. 1844 pri Krulovih, materi Ani Krule, poročeni z Matijem Voh. Osnovno šolo je obiskoval v Št.Ilju, gimnazijo pa v Celju. V Mariboru je študiral teologijo in bil l. 1868 posvečen za duhovnika. Služboval je v raznih krajih na Štajerkem. Leta 1892 je postal nadžupnik in dekan v Slovenskih Konjicah, leta 1901 pa kanonik v Mariboru.

     Že kot bogoslovec je objavljal razne članke v ZD ter pesnil pesmi. Kasneje je napisal več knjig z različno tematiko, od liturgike in cerkvenega prava, pa tudi več zgodovinskih sestavkov, življenjepisov, ocen knjig ter političnih člankov. Čeprav se sam ni udeleževal političnega življenja, je še v času svojega službovanja v Sl. Konjicah leta 1871, skupaj z J. Rozmanom, ustanovil Slovensko politično društvo. Umrl je 20. januarja leta 1916 v Mariboru.

     

    JANEZ KRSTNIK DOBROVEC

    Rodil se je leta 1701 v Šentilju. Od 8. aprila 1728 do 1729 je bil subsidiarij v Sv. Vidu na Planini, od 17. junija 1729 do 24. aprila 1735 pa kaplan v Lučah. Od leta 1736 do 1752 je bil vikar v Solčavi.  27. Maja 1756 se je preselil za vikarja v Rečico ob Savinji, kjer je  leta 1767 ustanovil  mašno ustanovo in kjer je tudi umrl.

    JAKOB PIRNAT

    Pravnik in mecen

     

    Rojen je bil 20. januarja 1847 v Št. Ilju. Po končanem študiju prava v Gradcu se je leta 1871 zaposlil kot odvetniški koncipient v Celju. V tem času je pomagal ustanoviti celjsko narodno čitalnico. Po službovanju v Radgoni in Kamniku se je vrnil v Velenje, kjer je bil več let ravnatelj Šaleške posojilnice in si je prizadeval za zadružništvo.

        Na starost je kupil že razpadajoči gradič ter tam živel, kakor pripovedujejo, čudaško življenje. Umrl je na gradiču 8. junija leta 1924. Znan je zaradi svoje podpore narodno obrambni Družbi Cirila in Metoda, kateri je zapustil svoje znatno premoženje.

    IVAN DOLINŠEK

    Drevesničar, strokovni pisec

    Rojen je bil 6.8.1896 pri Vrbenjaku v Lazah. Po končani osnovni šoli v Št. Ilju se je vpisal na meščansko šolo v Celju, jo uspešno končal in leto kasneje opravil še  pripravništvo pri Vinarsko sadjarski družbi v Mariboru. Vmes je bil poklican k vojakom in se je dve leti boril na Soški fronti. Po končan 1. Svetovni vojni je končal pripravništvo v Mariboru ter se vrnil v Št. Ilj. Skupaj z očetom Valentinom je imel v Preboldu drevesnico. Leta 1927 se je poročil ter se preselil v Kamnico pri Mariboru. Tam je osnoval svojo drevesnico in v njej gojil sadje po novih metodah. Kmalu je postal zelo iskan drevesničar in sadjar. O svojem delu je veliko pisal v raznih strokovnih revijah. Izdal je tudi brošuro »Moj sadni vrt«. Umrl je 19. maja 1974 v Kamnici pri Mariboru.

    MARIJA STANISLAVA (FRANČIŠKA) VOH

    Vrhovna predstojnica Šolskih sester, ustanoviteljica dekliških šol.

       Se je rodila  3. oktobra leta 1859 v Arnačah in je sestra Jerneja Voh. Odločila se je za redovni poklic in leta 1878 vstopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru. Pred vstopom je končala tudi učiteljišče in opravila maturo na Dunaju, hkrati pa še poseben izpit za poučevanje  v meščanski šoli. Kasneje je bila ravnateljica šol in vrtcev v Mariboru in je  do leta 1922 učila na učiteljišču. Od leta 1906 do 1914 je bila vrhovna predstojnica kongregacije, nato pa do smrti vrhovna vikarica in voditeljica redovnih novin.

      Za časa njenega vodstva je dobila kongregacija izrazito slovenski značaj ter postala vodilni slovenski ženski red. Kljub nasprotovanju mestnih oblasti, je v Mariboru, na do tedaj izključno nemških šoli, odprla več slovenskih razredov, celotno učiteljišče je dogradila in ga sodobno  opremila. Prevzela je vodenje zavetišče za brezposelne in onemogle služkinje in med 1. svetovno vojno še oskrbo otrok beguncev.

       Od leta 1898 je ustanavljala postojanke svojega reda tudi v drugih pokrajinah in državah: v Bosni, na  Hrvaškem, v Egiptu in v ZDA, kamor je pošiljala slovenske sestre. Vsega skupaj je osnovala in odprla 15 redovnih hiš s šolsko vzgojno dejavnostjo. Zavod, ki ga je vodila v Mariboru, je vzgojil skoraj vse učiteljice za slovenski del Štajerske. Umrla je v Mariboru 30. septembra 1928.

     

    FRANC VOH

    Duhovnik

    Rodil se je 31. marca 1811 v Silova 19, kmetu Florjanu Vohu in Mariji, rojeni Ressman. V duhovnika je bil posvečen 3. julija 1836. Najprej je bil kaplan v Črešnjevcu pri Slovenski bistrici, kasneje pa tudi v Slovenskih Konjicah. Iz Sl. Konjic je šel leta 1838 za beneficiata v Slovenj Gradec, od tam pa za drugega kaplana v Stari trg. Nato je bil kaplan še v Čadramu in Žalcu. Tu je ostal do leta 1849, ko je bil nameščen za kurata na Gornji Ponikvi. Od tod je 23. aprila 1857 odšel za župnika v Koprivnico kjer je ostal do svoje upokojitve. Po tem se je preselil v Šempeter v Savinjski dolini, kjer je umrl v 74. letu starosti.

    FRANC SREDENŠEK

    Duhovnik

    Rodil se je 23. decembra 1813 v Ložnici 35 kmetu Sredenšku in ženi Barbari, rojeni Štravs. Leta 1837 je bil posvečen v duhovnika v SV. Andražu in je bil od 1 septembra kaplan v Gornjem Gradu. Leta 1840 so ga premestili v Rajhneburg, kjer je ostal kaplan do 19. septembra 1844, ko so ga zopet premestili za  kaplana v Pilštajn. Dne 15. oktobra 1846 je bil prestavljen za kaplana v Dramlje, kjer je ostal do 19. junija 1848, ko je odšel za župnika v Sv. Razbor. Deset let kasneje je odšel za župnika v Podčetrtek, kjer je bil 14. avgusta 1872 imenovan za škofovega duhovnega svetovalca. Umrl je na Ponikvi 12. junija 1889.

    BLAŽ DOLINŠEK

    Duhovnik

     Se je rodil  26. januarja 1827  v Lazah 19 Teharskemu plemiču Jožefu Dolinšku in Heleni Šteiner. V duhovnika ga je posvetil škof Slomšek 26. julija 1852. Kot kaplan je služboval na Prevaljah in v Artičah. Od tam je šel za drugega kaplana v Šmarje pri Jelšah in kasneje za predmestnega kaplana k Sv. Mariji v Maribor. Iz Maribora je šel za kaplana na Teharje pri Celju, kjer je bil od 18. maja 1870  župnijski upravitelj. Še istega leta je šel za župnijskega upravitelja na Frankolovo, kjer je bil 1. julija 1871 imenovan za župnika. Ko je obnemogel, je 19. marca 1898 nastopil pokoj in ostal na  Frankolovem do svoje smrti 28. decembra 1899. Znan je bil tudi kot strasten sodar.

    BALTAZAR VOH

    Duhovnik

    Se je rodil  1. januarja 1913 v Silovi očetu Florjanu in Materi Mariji in je brat Franca Voha, tudi duhovnik. V duhovnika je bil posvečen 4. avgusta 1835 in je leta 1836 odšel najprej v Črešnjevec pri Slovenski Bistrici, kjer ga je naslednje leto nadomestil njegov brat Franc Voh, sam pa je odšel za kaplana v Majšperk, kjer je 3. marca 1844 postal župnijski upravitelj, v začetku istega leta pa še župnik. Žal  je 4. januarja umrl za legarjem star komaj 33. let.

    ANTON JELEN

    drevesničar, pisatelj

      Rodil se je 4. januarja 1907 na Klemšetovi domačiji v Arnačah. Končal je kmetijski tečaj na kmetijski šoli v Šentjurju, za tem pa je šolanje nadaljeval na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. V Šentilju in tudi v drugih krajih je gojil drevje, trsje in vrtnice. V raznih časnikih je objavljal sadjarske nasvete ter kratke zgodbe iz kmečkega življenja. Napisal je tudi dve kratki dramski igri, ki govorita o Šentilju in Šentlanih; bili sta tudi uprizorjeni. Umrl je na domu 17. oktobra 1992.